KRAJEVNA OMREŽJA ali INTRANETI

 

Vzadnjem času cene, strojne kakor tudi programske opreme za postavitev manjših krajevnih omrežij (LAN), močno padajo. Tako so postala krajevna omrežja bolj dostopna in tudi vse več ljudi se odloča za postavitev le teh. Sama krajevna omrežja se razlikujejo po zmogljivosti, topologiji in ceni.

Krajevno omrežje uporabljamo iz več razlogov. Najbolj osnoven je ta, da lahko računalniki med seboj komunicirajo - lahko prenašamo podatke. Sledijo tudi bolj komercialni vzroki. Ni nam potrebno kupovati tiskalnika za vsak računalnik, rabimo le en analogen modem ali ISDN modem. Za tako omrežje torej potrebujemo vsaj dva računalnika, nekaj dodatne opreme in prenosni medij, ki je največkrat koaksialni vodnik ali vodnik UTP. Kako bomo računalnike med seboj povezali pa je odvisno od topologije omrežja. Krajevna omrežja so različnih oblik. Poznamo osnovne ali čiste in kombinirane topologije. V prvo skupino spadajo vodilo, obroč, zvezda in drevo, v drugo pa razne kombinacije med njimi.

Pri vodilu so računalniki povezani s skupnim prenosnim medijem. Ta mora biti na obeh koncih zaključen tako, da se ne pojavijo nezaželeni odboji signalov, s katerimi prenašamo podatke. Ta topologija ima npr. za domačo rabo številne prednosti kot so: nizka cena zaradi majhne porabe kablov, hitro delovanje pri majhnih obremenitvah. Pri obroču so računalniki

razvrščeni v krogu, kjer lahko napaka na enem samem mestu povzroči celoten izpad omrežja. Zaradi te pomankljivosti krog redkeje uporabljamo. Najpogostej srečamo zvezdasto topologijo, kjer so računalniki povezani v vozlišče. To zagotavlja roboustno delovanje, saj ob prekinitvi enega kabla izpade kvečjemu en računalnik. Ranljiva točka pa je samo vozlišče (hub). Pri večjih krajevnih omrežjih poznamo še topologijo drevesa, to je več zvezd povezanih v skupno vozlišče.Pri setavljenih topologijah imamo različni fizično in logično topologijjo. Denimo omrežje hitri Ethernet (Fast Eathrenet) je v naravi zvezdaste oblike, za programerja pa je vodilo. Najbolj poznana tipa omrežja sta ETHERNET in OMREŽJE Z ŽETONI.

ETHERNET

Standard IEEE 802,3 ali po domače Ethernet se je rodil v laboratorijih podjetja Xerox. K nadalnjem razvoju sta prispevala še DEC in Intel. Ethernet ima logično topologijo vodila in deluje na osnovi protokola CSMA/CD, kar pomeni, da vsaka enota posluša in prične pošiljati podatke šele ko je vodilo prosto. Kadar se istočasno oglasita dva ali več računalnikov, skuša vsak izmed njih oddajo ponoviti po naključno izbrani zakasnitvi. Fizična topologija je lahko vodilo, zvezda ali drevo. Omrežje lahko namestimo dokaj preprosto, deluje pa z 10 ali celo 100 Mb/s.

OMREŽJE Z ŽETONI

Tehnologija z oznako IEEE 802,5 oziroma omrežje z žetoni ali Token Ring temelji na topologiji obroča ali zvezde. Posebnost omrežja je žeton, ki neprestano potuje. Le računalnik, ki pobere prazen žeton ima pravico oddajati podatke. Zato kolizij - istočasnih poskusov ni, je pa podatkovna pot daljša. Oddani podatki z žetonom na čelu potujejo mimo računalnikov , dokler jih ne prestreže tisti, kateremu so namenjeni. Ta potem, ko prebere podatke, žeton ustrezno označi in ga pošlje nazaj. Ko ga oddajni računalnik sprejme, preveri če so podatki pravilno prišli na cilj, žeton izbriše in v omrežje pošlje prazen žeton. V večjih omrežjih imamo navadno več žetonov. V primerjavi z Ethernetom imamo tu večjo zanesljivost in večjo pretočnost pri velikih obremenitvah omrežja. Ta tehnologija omogoča prenos s hitrostmi 4 ali 16 Mb/s.

Nazaj