Danes si omrežja skoraj več ne moremo predstavljati brez naprev, ki jim pravimo usmerjevalniki - "routerji". Usmerjevalniki so strojna oprema, ki povezuje omrežja in dovoljuje le doočen promet. Glede na vrsto prenosne poti ločimo različne vrste usmerjevalnikov (za zakupljene podatkovne vode, FRame Relay, ISDN,...), ki imajo temu primerne vmesnike. Ne glede na tip usmerjevalnika je vsem skupno osnovno načelo delovanja, ki je dokaj preprosto. Ko pridejo podatki do usmerjevalnika ta preveri ali, ali lahko gredo ozirom morajo iti skozi njega. Nadzor izvaja usmerjevalnik dvosmerno. Kadar je podatkom znotraj omrežja prehod dovoljen, usmerjevalnik vzpostavi željeno povezavo. Ko to iz takšnega ali drugačnega vzroka ni dovoljeno ali potrebno usmerjevalnik ne bo "dvigoval" linije. Podobno je za podatke, ki pridejo v usmerjevalnik od zunaj. Usmerjevalnik preveri za katerega uporabnika so podatki in jih usmeri k njemu. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je usmerjevalnik vhod v krajevno omrežje oziroma izhod iz njega. Na tem mestu izvaja koncentracijo prometa oziroma njegovo razpršitev. Lahko bi rekli, da je usmerjevalnik neke vrste prometni policaj v omrežju, saj skrbi za pravilno usmerjanje podatkov.

Usmerjevalniki so torej inteligentne naprave, ki skrbijo za pravilen potek podatkovnega prometa. Uporabljajo jih tudi kot osnovne gradnike v internetnih vozliščih, kjer na osnovi znanih podatkov skrbijo za izbiro najustreznejših poti saj lahko tako dosežemo hitrejše potovanje podatkovnih paketov med dvema točkama.

Nazaj